Nekdo, ki nas resnično ljubi!

Srečko Krajnc | 01. September 2019 (BCE Maribor)

KOLO

Poglejmo priliko, ki govori o nesebični, predani, popolni ljubezni očeta. 

In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. 12 Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. 13 Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. 14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. 15 Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. 16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17 Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. 18 Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. 19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹  20 In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. 21 Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ 22 Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! 23 Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. 25 Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26 Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ 27 Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ 28 Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29 On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30 Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ 31 On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32 Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹« Lk 15, 11-32 SSP

Po človeških merilih,  imamo mlajšega sina za slabega, starejšega za  dobrega. 

Mlajši sin, če si očeta v tistem času prosil za dediščino, je to pomenilo, da mu želiš smrt.  Na Bližnjem vzhodu bi od tradicionalnega očeta pričakovali, da bi sina z udarci od hiše nagnal praznih rok.

Starejši sin, noče vstopiti na slavje, ki ga je oče priredil za vrnitev izgubljenega sina. Starejši sin zavrne udeležbo, mogoče na največjem slavju in javnem dogodku, ki ga je oče priredil. S tem sin javno izrazi nezaupanje svojemu očetu. 

Zakaj je starejši sin tako besen? “Toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil niti enega tvojega ukaza. Nisi mi dal kozliča, njemu pa si zaklal tele. “ Ponos, užaljenost, občutek krivice, ljubosumnost, nevoščljivost, očetova potratnost… Starejši sin v bistvu pove očetu: “ Tudi jaz imam svoje pravice, saj ti zvesto služim. “ V bistvu starejši sin, ves čas žali svojega očeta, zaradi njegove ljubezni do sina.  V tedanji kulturu si moral očeta naslavljati, “spoštovani oče”. On pa očeta samo naslovi “glej “ in ne oče, kaj šele spoštovani oče. V kulturi, kjer sta bila spoštovanje in obzirnost tako pomembna, je to nekaj nezaslišanega. V današnjem času bi to pomenilo, da napišeš žaljiv članek in želiš oblatiti očeta in uničiti njegovo karijero. 

Kakšen je bil razplet zgodbe?

Ne vemo kako se je razpletla zgodba, a je družina ostala skupaj ali se je starejši sin opravičil očetu in omehčal srce do propadlega brata, ki je prišel domov Vemo, da je Jezus to priliko govoril cestninarjem in grešnikom na eni strani in na drugi strani farizejem in pismoukom.  Ena skupina, ki so jih imeli vsi za grešnike, izobčence in na drugi strani skupina, ki se je imela za pravično elito. Verjetno je Jezus, hotel dati priložnost moralni eliti tistega časa, da razmislijo o svoji pravičnosti, iskrenosti in pretehtajo ljubezen v svojih srcih.

Jezus v tej priliki govori tudi o dveh temeljnih poteh, ki jo ljudje ubirajo v iskanju sreče in izpolnitve

Mlajši sinje slika človeštva, ki išče srečo v svoji lastni odločitvi, jaz bom odločal, kaj je zame prav in kaj narobe. Živel bom kot ustreza meni po svojih merilih in občutkih. Tako bom našel srečo in svoj resnični jaz. 

Staješi sin ponazarja pot moralne discipline, odrekanja, ki pa temelji na človeški pravičnosti. Farizeji so bili prepričani, da lahko Božjo voljo izpolnijo s strogo poslušnostjo pisma. Lahko se z moralno pokončnostjo dokopljejo do sreče in pravičnosti. Tu in tam jim morda spodrsne, toda z globokim kesanjem jim bo uspelo. Velikokrat so to zagovorniki tradicije, ki pa je na žalost, velikokrat v nasprotju z Božjo resnico.  

Naša družba je globoko zakoreninjena in hodi po teh dveh poteh, tako, da si težko predstavlja kakšno drugačno pot. 

Dva načina sta, kako postaneš sam svoj odrešenik in gospod. Eden je, da prekršiš vse moralne zapovedi in ubereš lastno pot, drugi pa, da se držiš vseh moralnih zapovedi in misliš, da si zelo zelo dober.

Jezusovo sporočilo 

Jezusovo sporočilo je povsem drugačno. Jezusov evangelij ni religija, moralnost ali nemoralnost, ni konzervatizem ali liberalizem. Jezus sporoča, da Bog ljubi vsakega, vsak je povabljen, da to spozna, da doživi njegovo Očetovsko ljubezen, ki spreminja človeška srca.

Mlajši sin se je vrnil, starejši se je razjezil. Kaj bomo storili mi z ljubeznijo Boga?

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. 17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Jn 3, 16-17 SSP

Bog nas ljubi, želi, da spoznavamo našo sebičnost, ki nas vodi v uničujoča dejanja. Želi, da resnično spoznavamo ljubezen Boga, sprejetost, odpuščanje in življenje za katerega smo bili ustvarjeni. Amen.


PODROBNOSTI PRIDIGE
Srečko Krajnc
01. September 2019
BCE Maribor