Živim svoje sanje

Datum objave: 20.10.2016

Pravičnim pripravlja uspeh, ščit je tem, ki hodijo pošteno.

To je čudež. Da sem v Moskvi. Da sem priskrbljena z denarjem. Da imam neverjetno luksuzno stanovanje. Čudež je da sem čisto sama v Moskvi in vsak dan znova me začudi, koliko poguma dejansko premorem. V Mariboru sem se bala sama hoditi po nočnih ulicah, zdaj pa se sama sprehajam po ulicah in podzemnih železnicah ogromnega mesta z 12mil populacijo. Vse to je neverjetno. In da ne pogrešam in ne hrepenim po domu in družini. Vse to je čudež. Z drugo besedo rečeno, vse to je BOG. Vse to je moj vsemogočni, milostljivi Bog. Ljudje zmeraj pravijo drzni si sanjati na veliko, upaj si imeti nedoumljive sanje. Ampak ni vse v tem! Pogum in smelost sta šele potrebna za uresničitev teh sanj; upaj si živeti svoje ogromne sanje bi jaz dejala! In neverjetno sem hvaležna svojemu Bogu, da me iz dneva v dan napolnjuje z pogumom, z mirom, z močjo, da dejansko živim svoje sanje!

JAZ ŽIVIM SVOJE SANJE! Nepredstavljivo kako je moj Bog dober! In čeprav sem dosti časa sama s seboj, prihajam domov v prazno stanovanje, kjer me noben ne pričaka, zaspim brez da mi kdo zaželel lahko noč in se zbudim brez da bi komu voščila dobro jutro, sem srečna. Več kot le srečna, presrečna! Ker ne samo, da vsak dan srkam enormno količino ruskega jezika, ampak bolj, kot sem si predstavljala spoznavam Boga. To sem ga tudi prosila in to mi je odgovoril; pride čas, ko prijatelji, družina, ljudje okoli tebe niso pomembni, ko se moraš naučiti biti sam s seboj. Ker ti si zraven Boga edini, ki si boš v vsem ostal zvest. Vse drugo je zgolj varnostni sistem, ki je minljiv. Moraš se naučiti sam dvigati Božji prapor zmage in na svojih nogah stati v njegovi vojski ter se boriti proti silam teme, ki ti jih je hudič namenil! In ko misliš, da so ti prijatelji ena izmed najpomembnejših stvari v življenju, spoznaš, da tudi brez njih gre shajati prav v redu.

Ker NIKOLI nisi sam, nikdar nisi osamljen, ker je Bog s teboj! Na vsakem koraku je on zraven tebe. In iz dneva v dan spoznavam, da se je dejansko tudi z Bogom mogoče družiti! Začela sem brati Biblijo na glas in nikdar prej nisem opazila, kako visoko literarno vrednost nosijo v sebi psalmi; kako čudovite metafore, besede se v njih prepletajo in kako dekorativno je v njih opevana veličastnost našega Odrešenika. Zmeraj sem se spraševala, kako pridigarji uspejo govoriti in izluščiti tako mogočno sporočilo samo iz ene vrstice, a zdaj tudi meni verzi odkrivajo popolnoma novo prostranost in mi s tem udejstvujejo mojo molitev: Bog, daj se mi spoznati, kot še nikdar poprej!« In kako milostno in neprecenljivo je hoditi po mračni, zamegljeni ulici nočne Moskve in se ob trenutku tesnobe spomniti, da je Moj Bog z menoj in da mi človek ne more storiti prav ničesar. Nikoli na svetu, ne bi zmogla preživeti, oziroma celo uživati tukaj, kjer sem, če ne bi imela Boga! Preveč strah bi me bilo, preveč skrbi bi morala nositi. Tako, pa imam trdno prepričanje, da nisem sama! In razlog, da ne pogrešam doma, je, ker sem doma! Ker me vsako nedeljo, ko prestopim prag cerkve pričaka celo ozvezdje nasmejanih obrazov in razprostrtih rok in enostavno ta ljubezen med Božjo družino v hipu izbriše vsak madež žalosti ali slabosti iz moje duše. Biti Božji otrok je preprosto nekaj tako čudovitega in pomirjujočega… In zdaj šele ugotavljam, kaj vse osvoboditev in odrešitev prinese s sabo; ne samo, da od tebe odpadejo verige, da se ti kamen greha odvali od srca, temveč se s tem prične neponovljiva avantura z

Bogom! S tem se odpro vrata izpopolnitvi Njegovega načrta zate! In z vso gotovostjo lahko rečem Bogu hvala za mnogotera leta težav in za ogromen križ, ki mi ga je bilo potrebno nositi, za vso temo v kateri sem umirala, ker se zavedam, da so vse to bile samo priprave, vse to je bila nuja, da sem lahko zdaj takšna kot sem. Ne pravijo zastonj, iz napak se učimo in kar nas ne ubije, nas dela močnejše. Namreč, nikoli prej nisem bila tako blizu Bogu, nikoli prej mu nisem zaupala z vsem kar sem in nikoli prej nisem imela toliko moči se upirati vsakodnevnim skušnjavam. In zdaj vem, Bog me nikoli ne bi samo  poslal tako daleč, za tako dolgo, če ne bi bil prepričan, da jaz to zmorem! In zmorem zato, ker je On storil zame velike in nedoumljive reči, ki so mi dale potrditev, da je On zares Vsemogoč in ljubeč Bog, v katerem vse zmorem, saj mi On daje to moč! in moj besednjak, ne premore dovolj prekrasnih in veličastnih besed za primerno Mu hvalo! Biti Božji otrok je preprosto tako ogromen dar, ki samo potrjuje dejstvo, da ljubezen vse zmore in vse premaga.

Zato hvala Ti dragi Bog za to nebeško ljubezen, ki jo gojiš do me! HVALA!

V.V.