BCE Maribor

Želela sem biti popolna, pa mi seveda to ni uspevalo.

Datum objave: 21.01.2018

PS 31,4

Rojena sem v krščanski družini. Starši so mi veliko povedali o Jezusu in tako sem se že kot otrok sama odločila, da predam svoje srce Jezusu.

Že od takrat naprej sem imela tesen odnos z Bogom. Bog mi je bil zvest v vseh situacijah in vedno sem mu zaupala. Potem pa sem prišla v neko »čudno« obdobje svojega življenja. Konec osnovne šole in ko sem prišla v srednjo šolo sem se veliko ukvarjala s tem, kaj si ljudje mislijo o meni. Ker sem kar precej nagnjena k perfekcionizmu, se mi je vedno zdelo, da nisem dovolj dobra za druge, da nisem dovolj dobra za Boga. Želela sem biti popolna, pa mi seveda to ni uspevalo.

Pozornost sem preusmerila z Boga na druge stvari (na uspeh, priljubljenost med prijatelji) in v tem sem iskala svojo vrednost. In če sem kaj od tega izgubila, sem se počutila ničvredno.Nisem marala same sebe in moja samopodoba je bila zelo nizka. Zdelo se mi je, da nimam nobenih talentov. In naenkrat sem se v tistem obdobju zavedala, da sem nesrečna, pogosto sem se spraševala, kaj je sploh smisel tega, da živim. Takrat pa sem se zavedala, da sem se obrnila stran od Boga. Kljub temu da sem hodila v cerkev in brala Sveto pismo, sem pozabila na odnos z Bogom. Pomembnejše so mi bile druge stvari, ki pa me niso mogle osrečiti. Takrat sem spet začela bolj iskati Boga. Prosila sem ga, da me osvobodi teh »verig«. Bog se mi je razodeval skozi različne situacije, pokazal mi je da je bil ves čas z menoj. Pokazal mi je, da me LJUBI prav takšno kot sem, da sem v njegovih očeh posebna, da sem zanj tako zelo dragocena, da je dal svojega edinorojenega sina zame.

Pokazal mi je, da ne išče in ne potrebuje  popolnosti, ker je že on sam popoln. Ko sem Boga postavila nazaj na prvo mesto sem postala spet srečna, vedela sem, da ima Bog načrt za moje življenje, dobila sem to, kar sem potrebovala.

K.A.